Premier Golob odgovarjal na poslanska vprašanja in branil davčno politiko vlade

Premier Robert Golob je na današnji seji državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja. V njih so predstavniki opozicije izpostavili skrbi glede položaja samostojnih podjetnikov in obrtnikov, zaostanka za Hrvaško in pomanjkanja spodbud mladim, da bi se pogosteje odločali za ustvarjanje družin. Premier je zagovarjal politike svoje vlade in dejal, da je davčna obremenitev povprečna.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je v svojem vprašanju dejal, da trenutna vlada obrtnike, podjetnike in espeje “res stiska za vrat”, in sicer v obliki davčnega primeža in nepredvidljivega poslovnega okolja. Premierja je vprašal, kako bo poskrbel za te ljudi v nadaljevanju mandata.

“Kar se tiče espe normirancev, dobro veste, da je ta zakon vložen. Dobro veste, da se ponovno dvigujejo meje, do katerih lahko delajo tako popoldanci kot tudi redni espejevci. In dobro veste, da je obdavčitev vseh espejevcev v primerjavi z obdavčitvijo tistih, ki so redno zaposleni, bistveno nižja, efektivna je približno 12 odstotkov, če prideš do maksimalnih prihodkov. Zakaj je tako nizka? Ravno zaradi tega, ker nimajo iste socialne varnosti, ki jo zaposlenim zagotavljajo lastniki podjetij,” je dejal Golob.

Pri tem je dodal, da je imela vlada namen sprejeti davčno reformo, s katero bi dvignili stopnjo pri samostojnih podjetnikih in jih preusmerili v redne zaposlitve. Toda sedaj bo davčna reforma edina izmed napovedanih reform, ki jih ne bodo uspeli uresničiti v tem mandatu. “Smo pač morali zaradi različnih razlogov to zaenkrat opustiti in o tem ni več debate in zato se vračamo na prejšnjo ureditev oziroma celo še dvigujemo prag pri espejevcih in normirancih, ker se zavedamo, kako težko je biti ves čas na trgu in ves čas skrbeti sam zase.”

Nas Hrvaška prehiteva?

Poslanec SDS Rado Gladek je bil kritičen do tega, da Slovenijo “Hrvaška, ki je bila še pred nekaj leti razvojno precej za nami, po številnih ključnih kazalnikih hitro dohiteva, pri nekaterih pa že prehiteva”. Gladek vzroke za zaostanek vidi v napačnih politikah Golobove vlade, predvsem dejstvu, da Slovenija ni razbremenila dela oziroma plač, kot je to storila Hrvaška.

“Primerjava gospodarske rasti jasno kaže, da izgubljamo razvojni tempo,” je dejal poslanec. “Realna rast BDP Hrvaške je v letu 2024 znašala 3,8, v Sloveniji le 1,7 odstotka. To pomeni, da Hrvaška raste več kot dvakrat hitreje, kar neposredno zmanjšuje našo razvojno prednost, ki smo jo imeli več desetletij. Na področju obdavčitve dela in podjetij Hrvaška vodi izrazito konkurenčnejšo politiko. Obremenitev plač je nižja, davčno okolje stabilnejše in bolj predvidljivo. Najvišja dohodninska stopnja na Hrvaškem je približno 35 odstotkov, v Sloveniji pa 50, kar nas postavlja v sam evropski vrh pri obdavčitvi dela.”

Po mnenju Goloba je Slovenija “tudi pri zajemu davkov in prispevkov na plače pod evropskim povprečjem z vidika deleža v BDP. Hrvaška je približno na istem, ni bistvene razlike, oboji smo pod evropskim povprečjem pri tem, koliko denarja naberemo v proračunu iz naslova davkov na plače in prispevke. Potem se pa začnejo razlike. In glavna razlika med eno in drugo državo je na davkih na blago, po domače DDV, po domače tisto, kar vsi plačujemo, tisti z višjimi prihodki in tisti z nižjimi prihodki. V Sloveniji imamo prav pri davkih na blago bistveno nižjo stopnjo od sosednje Hrvaške. Kaj to pomeni? Da si povprečen upokojenec lahko privošči več, da si povprečen zaposleni v Sloveniji lahko privošči več s svojim evrom. To je eden od razlogov, zakaj so v določenih mesecih trume nakupovalcev hodile v obmejne kraje – zaradi povišanja davčnih bremen na strani potrošnje,” je odgovoril Golob.

Dodal je, da po letošnjih indeksih razvoja Slovenija zaseda 21. mesto med državami na svetu, tudi pred sosednjo Avstrijo. Ob tem je dejal, da je napredek Hrvaške dobrodošel, a da ni nujno, da obe državi zasledujeta enak razvojni model. “Pri sosedih so se odločili za razvojni model, kjer spodbujajo bogatejše posameznike, pri nas smo se odločili za socialno državo. Tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je bil v tem mandatu sprejet in ki na papirju poslabšuje davčno obremenitev, je nekaj, kar spada v kategorijo socialne države – zato, ker smo si za en odstotek znižali plače in pokojnine, vemo, da bomo na starost varni, če se nam kaj zgodi in ne bomo mogli skrbeti sami zase,” pravi premier.

Mlade družine

Nepovezani poslanec Tine Novak je premierja pobaral, če namerava vlada do konca mandata pripraviti paket, ki bi mladim povečal razpoložljiv dohodek, da bi si lahko začeli ustvarjati družine. Kot navaja, ima po podatkih o razpoložljivem dohodku povprečen par v Sloveniji skupaj 38 tisoč evrov na leto, podoben par v Avstriji ima 92 tisoč evrov. “To ni razlika, to je prepad. Pod to vlado se prepad ne zmanjšuje, ampak povečuje,” je dejal Novak.

Golob je odgovoril, da je ustvarjanje družine resen izziv, ki ne izvira iz tega mandata in ni omejen samo na Slovenijo. Pri odločanju za družino pa sta po njegovih besedah pomembna dva dejavnika. Prvi je dostop do socialnih in zdravstvenih storitev, še posebej pri tistih, ki so imeli izkušnjo z delom in življenjem v tujini – tu omeni na primer porodniški dopust in otroške ter druge socialne prejemke.

Drugi dejavnik pa je dostop do lastnega doma, pri čemer je – kot pravi – prav njegova vlada “edina in prva kadarkoli v zgodovini Slovenije zares zagrizla v stanovanjski problem”. Na tem mestu je omenil sto milijonov evrov na leto, ki jih je vlada namenila za gradnjo javnih najemniških stanovanj v vnaslednjih 10 letih.

“Čez noč res ni rezultatov. Ta stanovanja se že gradijo po celi državi in bodo zgrajena v naslednjem mandatu, tega nismo nikoli skrivali. Ne da se graditi hitreje. Kar pa smo lahko naredili v parlamentu s pomočjo koalicije, je, da smo zagotovili sredstva, ne samo za ta mandat, ampak še za dva mandata naprej. In jaz želim, da bodo vse vlade, ni važno katere, ta sredstva učinkovito porabile za to, da bodo mladi lahko prišli do svojih domov, ker za družino potrebuješ primarni dom.”

Pri tem je Golob dejal še, da višji prispevek za dolgotrajno oskrbo ni tisto, kar mladim parom onemogoča ali otežuje imeti otroke. “Če vi mislite, da je zaradi enega odstotka, ki ga prispevamo vsi, ogrožena rodnost v Sloveniji, potem nimava istih modelov in iste logike. Jaz vam lahko povem o mladih, ki imajo svoje starše v domovih za ostarele, ti starši so delali celo življenje in imajo zajamčeno pokojnino v višini nekaj manj kot 800 evrov, ampak domovi za ostarele, če gre za nepokretne starše, stanejo 1.700 evrov. Od kje mislite, da ti mladi, ki skrbijo za svoje starše, dobijo denar? Sami morajo to zalagati. In tisti, ki ima to smolo, da je njegov starš nepokreten, res ne more razmišljati o svoji družini, ker mora dati vse prihranke, zato, da poskrbi za dostojno starost svojega starša v domu.”